Živimo v svetu, ki nosi toliko različnih in nasprotujočih si podob. Zaradi sodobnih informacijskih povezav smo si blizu, kot še nikoli doslej, zaradi zagledanosti vase in brezbrižnega srca pa rav toliko narazen. Kdo je odgovoren za silnice nepravičnosti, ki tržejo svet na dvoje: na del, ki si lahko vse privošči in del, ki komaj uspe preživeti iz dneva v dan? Ali si lahko zakrivam oči pred trpljenjem, lakoto in zapostavljenostjo večine človeštva? Kako naj zaživi kristusova vesela novica ubogim, ki ozdravlja bolne, osvobaja zatirane in prinaša Gospodovo usmiljenje, če se ne zganem iz svojega ugodja?

Meje ne potekajo po poldnevnikih in celinah, marveč sredi človekovega srca. Kristjani smo najprej poklicani, da premagujemo razdvojenost in svetu prinašamo mir. Ne iz svoje moči, ampak iz Božje ljubezni. Ožarjeni s to močjo lahko premagamo ločnice narodnih in rasnih pripadnosti, kulturne različnosti in omejenosti človeških predstav. To je avantura, ki ne prinaša ugodja in slave, ampak velikokrat nasprotno; prinaša pa mir srca, ko veš, da si tam, kjer te Bog želi in potrebuje.

Morda se čutiš tudi ti poklicanega, da narediš nekaj za lepši in pravičnejši svet. Pomagaš lahko na različne načine: z molitvijo, darovi, delom v misijonski skupini... Ljubezen je iznajdljiva!

Morda ti Bog še vedno ne da miru in zahteva nekaj kar je najtežje: hoče tebe samega, da se mu popolnoma zaupaš in greš v neznano. Ne boj se! Odpri srce in stopi do bližnjega, stori nekaj lepega za Boga.

Ljudje v deželah III. sveta so se vedno srečevali s podhranjenostjo in lakoto, vendar nikoli v tako obsežnih in tragičnih posledicah kot danes. Kako je to mogoče ob koncu stoletja, ko se na drugem konca sveta omejuje pridelava in uničuje na tisoče ton hrane?

Božja beseda zahteva pravičnejšo razdelitev dobrin na svetu. Zgolj humanitarna pomoč ljudem v stiski še ne prinese rešitve. Le plodna in obdelana zemlja lahko preživlja svoje prebivalce. Ko tega ne more več, se ljudje selijo v barakarska naselja velemest, kjer se rodi največja revščina. Beg iz podeželja je navadno posledica napačne politike vlad, ki jih podpirajo mednarodne družbe, željne hitrega dobička, ki ga iztržejo iz naravnega bogastva teh dežel. Za njimi ostane opustošena zemlja in izkoreninjeni ljudje.

Mogoče se zdijo te težave preobsežne, vendar se rešitve rojevajo iz majhnih korakov:

• podpiranje majhnih kmetov, ki želijo obdelovati svojo zemljo (gnojila, kmetijsko orodje in stroji...),
• kmetijska središča in šole, ki vzgajajo za uspešno in okolju primerno obdelovanje zemlje,
• prevoz pridelkov do tržišča, kjer jih kmetje lahko prodajo po ugodni ceni,
• vodenje projektov za pogozdovanje in zaščito zemlje.

Ti koraki ne preprečujejo le lakote, ampak tudi vračajo kmetom samozavest in preprečujejo beg iz podeželja.

Zdravstveno delo v misijonskih deželah pred laiškega misijonarja najprej postavlja vprašanje:''Koliko sem sposoben ljubiti?'' Razmere, v katerih živijo tamkajšnji ljudje, ne ogrožajo le zdravja, temveč življenje samo:

• voda je življenje, vendar je pitna voda dostopna le peščici priviligirancev
• kljub velikemu napredku medicine v zadnjem času so, v svetovnem merilu tropske bolezni še vedno najpogostejši vzrok smrti,
• le slaba polovica otrok v deželah III. sveta uspe preživeti drugo leto starosti,
• državne zdravstvene usluge so velikokrat tako oddaljene, da jih ljudje ne dosežejo pravočasno,
• zdravstvena ozaveščenost je zelo nizka,

Zato mora biti odgovor ljubezni iznajdljiv:

• zagotavljanje zdravih virov vode,
• pouk o čistoči, preprečevanju nalezljivih bolezni in zdravi pripravi hrane,
• spremljanje nosečnic in preventivna otroška cepljenja,
• delo v misijonskih bolnišnicah in zdravstvenih centrih,
• pomoč bolnikom z AIDS-om in ozaveščanje o vrokih in širjenju te bolezni.

Preden želimo nekoga telesno ozdraviti, se mu moramo razumevajoče približati in mu z veliko potrpežljivosti razložiti kako naj živi, dela in se prehranjuje, da ne bo ogrožal svojega in zdravja bližnjih.

Ljudje povsod po svetu iščemo možnosti za dostojno življenje. Predvsem bi jih radi omogočili svojim otrokom. Dobri polovici človeštva to ne uspe. Kdor to gleda izza televizijskega ekrana in skozi oči potrošniškega preobilja tega dejstva ne more razumeti, nerazumevanje pa rodi obsojanje. Kristjani smo poklicani k razumevanju in soodgovornosti.

Laiški misijonarji, ki v deželah III. sveta delujemo na področju šolstva in vzgoje, poznamo kruto logiko razmer v katerih se znajdejo mali ljudje:

• večina držav ima obvezen šolski sistem, ki ga zaradi nerazvitosti in zadolženosti ni sposobna vzdrževati,
• pomanjkanje šol, učiteljev in učil,
• slabo plačani učitelji niso motivirani za pouk,
• pomanjkanje poklicnega izobraževanja,
• veliko učencev zaradi revščine, nedostopnosti krajev, družinskih in družbenih razmer, izpade iz šolanja brez možnosti zaposlitve.

Vsak korak ljubezni je korak iz začaranega kroga:

• poučevanje v misijonskih in državnih šolah,
• vodenje poklicno-vzgojnih središč s programi opismenjevanja, šiviljstva, kuharstva, zdravstva, kmetijstva, mizarstva, kovinarstva in drugih obrti,
• pomoč učencem, ki so izpadli iz šolanja,
• delo v pastoralnih centrih in domovih za mladino,
• vzgoja za spoštovanje žene in njene vloge,
• vzgoja za samopomoč.

V procesu poučevanja se vsak, ki je odprt, veliko nauči. Tako v srečevanju kultur bogatimo drug drugega

Laiški misijonarji, kandidati in tisti, ki so se iz misijonov že vrnili, smo povezani v Skupnost Lamis. Za kandidate mesečno prirejamo tridnevna srečanja. Priprave obsegajo področja, ki so pomembna za plodno in osrečujočo misijonsko izkušnjo. V času priprave kandidat spoznava svoje sposobnosti in nagnjenja, talente in šibke točke. Če vztraja v svoji odločitvi za misijone, naveže stike z misijonarji in spozna izkušnje svojih predhodnikov. Že v času priprave se uči živeti v skupnosti in biti odprt in iskren v odnosih do drugih.

Osem pomembnih stopenj na poti v misijone:

• misijonstvo je božji dar in odgovor na njegov klic
• že sedaj sem dejaven kristjan
• imam ustrezno poklicno izobrazbo in (po možnosti) delovne izkušnje
• sem polnoletna, zrela in odgovorna osebnost
• sem telesno in duševno zdrav
• govorim potreben tuj jezik, sem prilagodljiv in učljiv
• pripravljen sem 3 leta prostovoljno delovati v misijonih

Mogoče se ti zdijo stopinje preveč narazen za tvoj korak. Nikar ne obupaj! Če te Bog res kliče, ti bo stal ob strani in te vodil po stopinjah, ki jih zmoreš. Vsi ki smo to pot že prehodili, te podpiramo s svojimi izkušnjami in molitvijo.

• Kaj lahko jaz naredim za misijone?
• Kako lahko postanem misijonar?
• Kakšni so pogoji?
• Kakšno je delo laiških misijonarjev?

Kontaktna oseba:
Polona Malovrh, Misijonsko središče slovenije